Tudi Evropa ima veličastna podjetja

Skupina enajstih evropskih podjetij iz sektorjev zdravstvo, tehnologija, prehrana in luksuzne dobrine, poimenovana GRANOLAS, na evropskih delniških trgih dominira podobno kot v ZDA veličastnih sedem. V preteklih 12 mesecih so družbe GRANOLAS dosegle 19,9-odstotni donos, merjeno v EUR, s čimer so presegle 15,7-odstotni donos indeksa Stoxx Europe 600.

Hrustljavi akronim, ki spominja na priljubljene kosmiče za zajtrk, so skupini nadeli v investicijski banki Goldman Sachs. Predstavlja začetnice imen podjetij iz GSK in Roche, ASML, Nestlé, Novartis, Novo Nordisk, L’Oréal, LVMH, AstraZeneca, SAP in Sanofi. Enajsterica je, kljub šibkejši gospodarski rasti v EU, zaslužna za dobršen del donosa osrednjega evropskega indeksa, v katerem predstavljajo slabih 20 odstotkov tržne kapitalizacije.

Za skoraj trikrat presegli donos regionalnega indeksa

Podobno, kot je veličastnih sedem presegalo donose indeksa S&P 500, so donosi skupine GRANOLAS v zadnjih treh letih za skoraj trikrat presegli donos regionalnega indeksa. V omenjenem obdobju so zrasli za slabih 54 odstotkov, indeks 600 evropskih podjetij pa za dobrih 18 odstotkov. GRANOLAS so v primerjavi z delnicami iz skupine veličastnih sedem, ki je fokusirana večinoma na tehnološki sektor in eno državo, tako sektorsko kot regionalno veliko bolj raznolike in manj nihajo. Poleg tega so tudi vrednotene ugodneje kot veličastnih sedem, z njimi se trguje po 20-kratniku napovedanih dobičkov prihodnjega leta (v primerjavi s 30-kratnikom veličastnih sedem) in hkrati izplačujejo bistveno višje dividende (od 2 do 2,5 odstotka). Za obe skupini podjetij velja, da imata močne bilance stanja, zdrave marže in vlagata visoke deleže denarnega toka v raziskave in razvoj ter kapitalske naložbe. Goldman Sachs pričakuje, da se bo močan trend rasti nadaljeval. Do leta 2025 se za GRANOLAS pričakuje sedemodstotna povprečna letna stopnja rasti prihodkov v primerjavi z dveodstotno rastjo za širši trg brez te skupine.

Delniški indeksi postajajo vse bolj koncentrirani

Velika podjetja postajajo vse večja, delniški indeksi pa posledično vse bolj koncentrirani. Podobno kot ZDA se tudi Evropa sooča z vse večjo koncentracijo velikih delniških družb v indeksih. Po veliki finančni krizi so ZDA postajale vse bolj dominanten delniški trg, zahvaljujoč nizkim obrestnim meram, ki so opravičevale visoka vrednotenja tehnoloških družb, ki so jim ameriški delniški indeksi bistveno bolj izpostavljeni kot evropski. Evropa je bolj izpostavljena finančnemu in industrijskemu sektorju, ki sta po krizi okrevala precej počasneje. Ampak zdaj so se tudi v Evropi pojavila podjetja, ki delajo zelo dobro. Eno takih je Novo Nordisk, ki proizvaja zdravila za diabetes in hujšanje Ozempic in Wegovy. Delnica je od konca lanskega leta porasla za dobrih 28 odstotkov, podjetje pa je po tržni kapitalizaciji največje evropsko podjetje, vredno skoraj 550 milijard evrov.

Večina analitikov ne pričakuje, da bi evropski in ameriški trgi kmalu postali manj koncentrirani. K temu pripomore tudi rast priljubljenosti pasivnih indeksnih skladov, ki kot v začaranem krogu vplačana sredstva vlagajo v najbolj rastoče delnice, da zagotovijo sledenje strukturi indeksov. Nadaljevanje bikovskega trenda se ob tako imenovanem nežnem pristanku lahko nadaljuje. In čeprav je trenutno obrat trenda zelo težko videti, bi koncentracija »velikih« v indeksih lahko postala problem, če največja podjetja ne bi izpolnila visokih pričakovanj vlagateljev.