Borzni trgi kljub negotovosti teden zaključili v zelenem

Napetosti na Bližnjem vzhodu in povečana nihajnost na energetskih trgih so tudi v preteklem tednu ostale v središču pozornosti vlagateljev. Spodbudni znaki gospodarske odpornosti, zlasti v ZDA, so omejevali negativne odzive in prispevali k večji stabilnosti borznih trgov.

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Po šibkem začetku tedna, ko so borzni trgi v ponedeljek večinoma beležili padce tečajev delnic, je v torek in sredo sledil izrazit preobrat navzgor. Razpoloženje vlagateljev so izboljšale izjave ameriškega predsednika Trumpa, ki je nakazal večjo pripravljenost ZDA na postopno zmanjševanje vojaške vpletenosti v Iranu. Optimizem je proti sredini tedna ponovno nekoliko zbledel. Sredin večerni nagovor ameriškega predsednika namreč ni ponudil jasnega časovnega okvira za umiritev napetosti, kar je sprožilo rast cene nafte in v četrtek zjutraj negativno vplivalo na delniške trge. Kljub povečani negotovosti so se osrednji borzni indeksi do konca dneva večinoma pobrali ter praznično skrajšan teden zaključili s pozitivnimi donosnostmi.

Ameriško gospodarstvo tudi ob zadnjih objavah makroekonomskih kazalnikov ohranja podobokaže na razmeroma visoko odpornost. Februarski podatki o maloprodaji so prijetno presenetili, saj je prodaja brez avtomobilov na mesečni ravni zrasla za 0,5 %, kar je več od pričakovanj in pomeni, da potrošniška aktivnost v ZDA kljub negotovemu okolju ostaja na razmeroma visoki ravni. Stabilne razmere se kažejo tudi v predelovalnem sektorju, kjer je indeks ISM za marec z vrednostjo 52,7 točke ostal nad pragom rasti in presegel napovedi analitikov. Pozitivni signali pa prihajajo tudi s trga dela. Ameriško gospodarstvo je namreč marca ustvarilo kar 176.000 delovnih mest, občutno več kot pričakovano (56.000). K večji stabilnosti razpoloženja je prispevalo tudi rahlo izboljšanje potrošniškega zaupanja. Vrednost indeksa Conference Board se je marca zvišala na 91,8 točke, pri čemer so boljše ocene trenutnih razmer prevladale nad previdnejšimi pričakovanji glede prihodnosti. Čeprav raven zaupanja v daljšem časovnem okviru ostaja pod pritiskom, že drugi zaporedni mesečni dvig kaže na določeno umirjanje negotovosti. Skupno podatki potrjujejo, da ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju ohranja zmeren, a stabilen tempo rasti ter da v obdobje povečane negotovosti vstopa z razmeroma trdnimi temelji.

Evropsko gospodarsko okolje ostaja razdrobljeno, predvsem zaradi vpliva energetskega šoka. Inflacija v evrskem območju se je marca na letni ravni zvišala na 2,5 %, kar predstavlja najvišjo raven po januarju 2025, pri čemer je glavno breme nosil skoraj 5‑odstotni porast cen energentov, povezan z vojno na Bližnjem vzhodu. Obenem so se cenovni pritiski v storitvah in pri preostalem blagu nekoliko umirili, kar nakazuje, da se širši inflacijski trendi za zdaj ne zaostrujejo. Višji stroški energije so še posebej prizadeli Nemčijo, kjer so vodilni gospodarski inštituti napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižali z 1,3 % na 0,6 %, negativni signali pa prihajajo tudi iz Španije, kjer je proizvodna aktivnost v marcu znova zdrsnila v območje krčenja. Kljub temu nekateri deli severne Evrope ostajajo razmeroma stabilni, medtem ko zmerno umirjanje cenovnih pritiskov v neenergetskih segmentih nekoliko zmanjšuje tveganja in prispeva k bolj umirjenemu razpoloženju na trgih.

Visoka izpostavljenost japonskega gospodarstva skokom cen nafte je, zaradi velike odvisnosti od uvoza energentov z Bližnjega vzhoda, poslabšala razpoloženje vlagateljev. Ob geopolitičnih napetostih in pretresih na energetskih trgih se je okrepilo tudi prepričanje, da bi lahko japonska centralna banka na aprilskem zasedanju zvišala obrestne mere. Slednje je okrepilo vrednost lokalne valute in prispevalo k pozitivni evrski donosnosti japonskega borznega trga. Na Kitajskem so se marca kazalniki PMI izboljšali. Vrednost proizvodnega indeksa se je po dveh mesecih krčenja dvignila na 50,4, vrednost storitvenega indeksa pa na 50,1, kar nakazuje kratkoročno stabilizacijo gospodarske aktivnosti tako v državnih kot zasebnih podjetjih. Obenem podatki opozarjajo na naraščajoče vhodne stroške, kar kaže na še vedno neenakomerno okrevanje.