Rast zahtevanih donosnosti obveznic ohladila delniške trge
V preteklem tednu so vlagatelje zaposlovale predvsem naraščajoče zahtevane donosnosti državnih obveznic, višje cene nafte ter negotovost glede nadaljnjega razvoja konflikta med ZDA in Iranom. Kombinacija teh dejavnikov je poslabšala razpoloženje na svetovnih delniških trgih, zlasti v tehnološkem sektorju.
INDEKS | Donosnost v zadnjem tednu* (14. 8. 2026 – 21.8.2026) | Donosnost letos* (31. 12. 2025 – 21.8. 2026) |
Svet - MSCI World | -2,09 % | +13,95 % |
ZDA - S&P 500 | -2,33 % | +13,47 % |
Evropa - Stoxx Europe 600 | -0,54 % | +13,35 % |
Japonska - Topix | -3,77 % | +19,47 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets | +0,28 % | +25,06 % |
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
Vir: Bloomberg
Po treh zaporednih tednih rasti so ameriški delniški trgi nekoliko izgubili zagon. Vrednost indeksa S&P 500 se je znižala za 2,33 %, tehnološkega indeksa Nasdaq pa za 3,38 %. Pomemben vir pritiska so bili obvezniški trgi. Bruto državni dolg ZDA je prvič presegel 40 bilijonov ameriških dolarjev, hkrati pa se je zahtevana donosnost 30-letne državne obveznice povzpela nad 5,3 %, na najvišjo raven po letu 2007. Vlagatelje skrbijo predvsem dolgoročni javnofinančni obeti ZDA, velik obseg novih izdaj ameriških državnih obveznic ter obsežno zadolževanje podjetij, predvsem za financiranje naložb v infrastrukturo umetne inteligence. Ameriško ministrstvo za finance je sredi tedna napovedalo, da bo vsaj podvojilo obseg načrtovanih odkupov dolgoročnih državnih obveznic z namenom izboljšanja likvidnosti dolgoročnega dela trga. Ukrep je le začasno znižal zahtevane donosnosti obveznic. Vlagatelji so namreč hitro ocenili, da večji odkupi ne odpravljajo temeljnih razlogov za rast zahtevane donosnosti obveznic. Da ameriško gospodarstvo za zdaj ostaja v dobri kondiciji, so potrdili tudi avgustovski podatki o poslovni aktivnosti. Vrednost sestavljenega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) se je zvišala na 56,0 in dosegla najvišjo raven po aprilu 2022. Rast je bila posebej izrazita v storitvenem sektorju, medtem ko je tudi proizvodnja ostala v območju širitve aktivnosti.
Kljub splošno slabšemu razpoloženju na delniških trgih je pozitivno izstopal zdravstveni sektor. Tečaj delnice biotehnološke družbe Moderna je v sredo poskočil za približno 177 %, potem ko je personalizirano mRNA cepivo, razvito skupaj z Merckom, v pozni fazi testiranja zmanjšalo tveganje ponovitve melanoma. Tudi cena delnice družbe Merck se je povišala, in sicer za okoli 13 %. Na drugi strani je trgovec Walmart z 2,6-odstotno rastjo primerljive prodaje v ZDA dosegel najpočasnejšo rast v več kot šestih letih, kar je nakazalo previdnejše obnašanje ameriških potrošnikov, posledično pa se je tečaj delnice po objavi rezultatov znižal za 9,2 %.
Tudi evropski delniški trgi so teden večinoma zaključili nekoliko nižje. Panevropski indeks STOXX Europe 600 je izgubil približno pol odstotka vrednosti, pri čemer so na razpoloženje vlagateljev podobno kot v ZDA pritiskale višje zahtevane donosnosti državnih obveznic. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je med tednom povzpela do približno 3,27 %, najvišje ravni v zadnjih 15 letih. Gospodarski podatki pa so bili precej spodbudnejši. Vrednost sestavljenega indeksa PMI evroobmočja se je avgusta zvišala na 52,1, nekoliko nad pričakovanji in julijsko vrednostjo 52,0. Nova naročila so rasla najhitreje v več kot treh letih, izvozno povpraševanje pa se je prvič po letu 2022 vrnilo v območje rasti. V Nemčiji je posebej izstopala proizvodnja, kjer je kazalnik aktivnosti dosegel najvišjo raven v več kot štirih letih.
Na azijskih trgih so izstopali večji padci delniških tečajev na Japonskem, kjer je indeks Nikkei 225 izgubil 4,6 % vrednosti, indeks TOPIX pa 3,77 %. Pod največjim pritiskom so bile tehnološke in polprevodniške družbe, medtem ko se je zahtevana donosnost 10-letne japonske državne obveznice povzpela na 2,94 %, najvišjo raven v treh desetletjih. Razočarali so tudi podatki o gospodarski rasti, saj se je japonski BDP v drugem četrtletju na letno preračunani ravni povečal za 1,1 %, manj od pričakovanih 2,0 %. Na Kitajskem je indeks Hang Seng v Hongkongu pridobil 2,66 % vrednosti, k čemur so največ prispevale naložbe iz sektorja zdravstva, medtem ko sta indeksa CSI 300 in Shanghai Composite zaradi šibkejših gospodarskih podatkov teden zaključila nižje. Pozornost vlagateljev pa je pritegnil predvsem borzni debi proizvajalca humanoidnih robotov Unitree Robotics. Povpraševanje malih vlagateljev je ponudbo delnic preseglo za več kot 8.000-krat, cena delnice pa je prvi trgovalni dan zaključila okoli 460 % nad izdajno ceno.